I. Uvod
Fosfolipidi so bistvene sestavine celičnih membran in igrajo ključno vlogo pri ohranjanju strukturne celovitosti in delovanja možganskih celic. Tvorijo lipidni dvoplast, ki obdaja in ščiti nevrone in druge celice v možganih, kar prispeva k celotni funkcionalnosti centralnega živčnega sistema. Poleg tega so fosfolipidi vključeni v različne signalne poti in procese nevrotransmisije, ki so ključni za delovanje možganov.
Zdravje možganov in kognitivne funkcije sta temeljni za splošno dobro počutje in kakovost življenja. Miselni procesi, kot so spomin, pozornost, reševanje problemov in odločanje, so sestavni del vsakodnevnega delovanja in so odvisni od zdravja in pravilnega delovanja možganov. S staranjem ljudi je ohranjanje kognitivne funkcije vse pomembnejše, zato je preučevanje dejavnikov, ki vplivajo na zdravje možganov, ključnega pomena za reševanje starostnih kognitivnih upadov in kognitivnih motenj, kot je demenca.
Namen te študije je raziskati in analizirati vpliv fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivno funkcijo. Z raziskovanjem vloge fosfolipidov pri ohranjanju zdravja možganov in podpori kognitivnih procesov je ta študija namenjena globljemu razumevanju razmerja med fosfolipidi in delovanje možganov. Poleg tega bo študija ocenila potencialne posledice za posege in zdravljenje, katerih namen je ohraniti in izboljšati zdravje možganov in kognitivno delovanje.
Ii. Razumevanje fosfolipidov
A. Opredelitev fosfolipidov:
Fosfolipidiso razred lipidov, ki so glavni sestavni del vseh celičnih membran, vključno s tistimi v možganih. Sestavljene so iz molekule glicerola, dveh maščobnih kislin, fosfatne skupine in polarne glave. Za fosfolipide je značilna njihova amfifilna narava, kar pomeni, da imajo tako hidrofilne (vodne aktivne) in hidrofobne (vodne ponovne) območja. Ta lastnost omogoča, da fosfolipidi tvorijo lipidne dvosloje, ki služijo kot strukturna osnova celičnih membran, kar zagotavlja oviro med notranjostjo celice in njegovim zunanjim okoljem.
B. Vrste fosfolipidov, ki jih najdemo v možganih:
Možgani vsebujejo več vrst fosfolipidov, pri čemer je najpogosteje bitjefosfatidilholin, fosfatidiletanolamin,fosfatidilserina, in sfingomielin. Ti fosfolipidi prispevajo k edinstvenim lastnostim in funkcijam membran možganskih celic. Na primer, fosfatidilholin je bistvena sestavina živčnih celičnih membran, medtem ko je fosfatidilserin vključen v transdukcijo signala in sproščanje nevrotransmiterja. Spingomielin, še en pomemben fosfolipid, ki ga najdemo v možganskem tkivu, igra vlogo pri ohranjanju celovitosti mielinskih plašč, ki izolirajo in ščitijo živčna vlakna.
C. Struktura in funkcija fosfolipidov:
Struktura fosfolipidov je sestavljena iz skupine hidrofilne fosfatne glave, pritrjene na molekulo glicerola, in dva hidrofobna repa maščobnih kislin. Ta amfifilna struktura omogoča, da fosfolipidi tvorijo lipidne dvosloje, hidrofilne glave, obrnjene navzven, in hidrofobnimi repi, obrnjenimi navznoter. Ta razporeditev fosfolipidov zagotavlja temelj za tekoči mozaični model celičnih membran, ki omogoča selektivno prepustnost, potrebno za celično delovanje. Funkcionalno imajo fosfolipidi kritično vlogo pri ohranjanju celovitosti in funkcionalnosti membran možganskih celic. Prispevajo k stabilnosti in pretočnosti celičnih membran, olajšajo transport molekul po membrani in sodelujejo pri celični signalizaciji in komunikaciji. Poleg tega so bile specifične vrste fosfolipidov, kot je fosfatidilserin, povezane s kognitivnimi funkcijami in spominskimi procesi, ki poudarjajo njihov pomen pri zdravju možganov in kognitivni funkciji.
Iii. Vpliv fosfolipidov na zdravje možganov
A. Vzdrževanje strukture možganskih celic:
Fosfolipidi igrajo ključno vlogo pri ohranjanju strukturne celovitosti možganskih celic. Kot glavni sestavni del celičnih membran fosfolipidi zagotavljajo temeljni okvir za arhitekturo in funkcionalnost nevronov in drugih možganskih celic. Fosfolipidni dvoplast tvori prožno in dinamično pregrado, ki ločuje notranje okolje možganskih celic od zunanjega okolice, uravnava vstop in izstop molekul in ionov. Ta strukturna celovitost je ključnega pomena za pravilno delovanje možganskih celic, saj omogoča vzdrževanje znotrajcelične homeostaze, komunikacijo med celicami in prenos nevronskih signalov.
B. Vloga v nevrotransmisiji:
Fosfolipidi pomembno prispevajo k procesu nevrotransmisije, ki je bistvenega pomena za različne kognitivne funkcije, kot so učenje, spomin in regulacija razpoloženja. Nevronska komunikacija se opira na sproščanje, širjenje in sprejem nevrotransmiterjev po sinapsah, v te procese pa so neposredno vključeni fosfolipidi. Na primer, fosfolipidi služijo kot predhodniki za sintezo nevrotransmiterjev in modulirajo aktivnost nevrotransmiterskih receptorjev in transporterjev. Fosfolipidi vplivajo tudi na pretočnost in prepustnost celičnih membran, kar vpliva na eksocitozo in endocitozo veziklov, ki vsebujejo nevrotransmiter, in regulacijo sinaptičnega prenosa.
C. Zaščita pred oksidativnim stresom:
Možgani so še posebej ranljivi za oksidativno škodo zaradi visoke porabe kisika, visoke ravni polinenasičenih maščobnih kislin in relativno nizke ravni antioksidativnih obrambnih mehanizmov. Fosfolipidi kot glavne sestavine možganskih celičnih membran prispevajo k obrambi pred oksidativnim stresom z delovanjem kot cilji in rezervoarji za antioksidantne molekule. Fosfolipidi, ki vsebujejo antioksidantne spojine, kot je vitamin E, igrajo ključno vlogo pri zaščiti možganskih celic pred peroksidacijo lipidov in ohranjanjem celovitosti in pretočnosti membrane. Poleg tega fosfolipidi služijo tudi kot signalne molekule v celicah odziva, ki preprečujejo oksidativni stres in spodbujajo preživetje celic.
Iv. Vpliv fosfolipidov na kognitivno funkcijo
A. Opredelitev fosfolipidov:
Fosfolipidi so razred lipidov, ki so glavni sestavni del vseh celičnih membran, vključno s tistimi v možganih. Sestavljene so iz molekule glicerola, dveh maščobnih kislin, fosfatne skupine in polarne glave. Za fosfolipide je značilna njihova amfifilna narava, kar pomeni, da imajo tako hidrofilne (vodne aktivne) in hidrofobne (vodne ponovne) območja. Ta lastnost omogoča, da fosfolipidi tvorijo lipidne dvosloje, ki služijo kot strukturna osnova celičnih membran, kar zagotavlja oviro med notranjostjo celice in njegovim zunanjim okoljem.
B. Vrste fosfolipidov, ki jih najdemo v možganih:
Možgani vsebujejo več vrst fosfolipidov, pri čemer so najpogostejši fosfatidilholin, fosfatidiletanolamin, fosfatidilserin in sfingomielin. Ti fosfolipidi prispevajo k edinstvenim lastnostim in funkcijam membran možganskih celic. Na primer, fosfatidilholin je bistvena sestavina živčnih celičnih membran, medtem ko je fosfatidilserin vključen v transdukcijo signala in sproščanje nevrotransmiterja. Spingomielin, še en pomemben fosfolipid, ki ga najdemo v možganskem tkivu, igra vlogo pri ohranjanju celovitosti mielinskih plašč, ki izolirajo in ščitijo živčna vlakna.
C. Struktura in funkcija fosfolipidov:
Struktura fosfolipidov je sestavljena iz skupine hidrofilne fosfatne glave, pritrjene na molekulo glicerola, in dva hidrofobna repa maščobnih kislin. Ta amfifilna struktura omogoča, da fosfolipidi tvorijo lipidne dvosloje, hidrofilne glave, obrnjene navzven, in hidrofobnimi repi, obrnjenimi navznoter. Ta razporeditev fosfolipidov zagotavlja temelj za tekoči mozaični model celičnih membran, ki omogoča selektivno prepustnost, potrebno za celično delovanje. Funkcionalno imajo fosfolipidi kritično vlogo pri ohranjanju celovitosti in funkcionalnosti membran možganskih celic. Prispevajo k stabilnosti in pretočnosti celičnih membran, olajšajo transport molekul po membrani in sodelujejo pri celični signalizaciji in komunikaciji. Poleg tega so bile specifične vrste fosfolipidov, kot je fosfatidilserin, povezane s kognitivnimi funkcijami in spominskimi procesi, ki poudarjajo njihov pomen pri zdravju možganov in kognitivni funkciji.
V. Dejavniki, ki vplivajo na ravni fosfolipidov
A. Prehranski viri fosfolipidov
Fosfolipidi so bistvene sestavine zdrave prehrane in jih je mogoče dobiti iz različnih virov hrane. Primarni prehranski viri fosfolipidov vključujejo jajčne rumenjake, sojo, organsko meso in nekatere morske hrane, kot so sled, skuša in losos. Zlasti rumenjaki so bogate s fosfatidilholinom, enim najpogostejših fosfolipidov v možganih in predhodnikom za nevrotransmiter acetilholin, ki je ključnega pomena za spomin in kognitivno delovanje. Poleg tega so soja pomemben vir fosfatidilserina, še enega pomembnega fosfolipida z ugodnimi učinki na kognitivno funkcijo. Zagotavljanje uravnoteženega vnosa teh prehranskih virov lahko prispeva k ohranjanju optimalne ravni fosfolipidov za zdravje možganov in kognitivno delovanje.
B. življenjski slog in okoljski dejavniki
Življenjski in okoljski dejavniki lahko znatno vplivajo na ravni fosfolipidov v telesu. Na primer, kronični stres in izpostavljenost okoljskim toksinom lahko privede do povečane proizvodnje vnetnih molekul, ki vplivajo na sestavo in celovitost celičnih membran, vključno s tistimi v možganih. Poleg tega lahko dejavniki življenjskega sloga, kot so kajenje, prekomerno uživanje alkohola in prehrana z veliko transmaščob in nasičenih maščob, negativno vplivajo na presnovo in delovanje fosfolipidov. Nasprotno pa lahko redna telesna aktivnost in prehrana, bogata z antioksidanti, omega-3 maščobnimi kislinami in drugimi esencialnimi hranili, spodbujajo zdravo raven fosfolipidov in podpirajo zdravje možganov in kognitivno delovanje.
C. Potencial za dopolnitev
Glede na pomen fosfolipidov pri zdravju možganov in kognitivnih funkcij je vse večje zanimanje za potencial za dopolnjevanje fosfolipidov za podporo in optimizacijo ravni fosfolipidov. Za svoje kognitivne učinke, ki se povečajo, so bili preučeni fosfolipidni dodatki, zlasti tisti, ki vsebujejo fosfatidilserin in fosfatidilholin, pridobljeni iz virov, kot sta sojin lecitin in morski fosfolipidi. Klinična preskušanja so pokazala, da lahko fosfolipidno dopolnilo izboljša spomin, pozornost in hitrost obdelave tako pri mladih kot starejših odraslih. Poleg tega so fosfolipidni dodatki v kombinaciji z omega-3 maščobnimi kislinami pokazali sinergistične učinke pri spodbujanju zdravega staranja možganov in kognitivnih funkcij.
Vi. Raziskovalne študije in ugotovitve
A. Pregled ustreznih raziskav fosfolipidov in zdravja možganov
Fosfolipidi, glavne strukturne sestavine celičnih membran, igrajo pomembno vlogo pri zdravju možganov in kognitivni funkciji. Raziskave vpliva fosfolipidov na zdravje možganov so se osredotočile na njihovo vlogo v sinaptični plastičnosti, funkciji nevrotransmiterja in splošne kognitivne zmogljivosti. Študije so preučile učinke prehranskih fosfolipidov, kot sta fosfatidilholin in fosfatidilserin, na kognitivno funkcijo in zdravje možganov tako pri živalskih modelih kot pri človeških osebah. Poleg tega so raziskave raziskale potencialne koristi dopolnjevanja fosfolipidov pri spodbujanju kognitivnega izboljšanja in podpiranju staranja možganov. Poleg tega so študije nevro -slikanja omogočile vpogled v razmerja med fosfolipidi, strukturo možganov in funkcionalno povezanostjo, pri čemer osvetljujejo mehanizme, ki temeljijo na vplivu fosfolipidov na zdravje možganov.
B. Ključne ugotovitve in zaključki študij
Kognitivno izboljšanje:Številne študije so poročale, da lahko prehranski fosfolipidi, zlasti fosfatidilserin in fosfatidilholin, izboljšajo različne vidike kognitivne funkcije, vključno s spominom, pozornostjo in hitrostjo obdelave. V randomiziranem, dvojno slepem, s placebom nadzorovanem kliničnem preskušanju je bilo ugotovljeno, da fosfatidilserina dopolnitev izboljša spomin in simptome motnje hiperaktivnosti, ki ustreza pozornosti pri otrocih, kar kaže na potencialno terapevtsko uporabo za kognitivno izboljšanje. Podobno so fosfolipidni dodatki v kombinaciji z omega-3 maščobnimi kislinami pokazali sinergistične učinke pri spodbujanju kognitivnih uspešnosti pri zdravih posameznikih v različnih starostnih skupinah. Te ugotovitve poudarjajo potencial fosfolipidov kot kognitivnih ojačevalcev.
Možganska struktura in funkcija: Neuroimaging študije so pokazale povezavo med fosfolipidi in možgansko strukturo ter funkcionalno povezanostjo. Na primer, študije magnetne resonančne spektroskopije so pokazale, da so ravni fosfolipidov v nekaterih možganskih regijah povezane s kognitivno uspešnostjo in kognitivnim upadom, povezanim s starostjo. Poleg tega so študije difuzijskega tenzorja pokazale vpliv fosfolipidne sestave na celovitost bele snovi, kar je ključnega pomena za učinkovito nevronsko komunikacijo. Te ugotovitve kažejo, da imajo fosfolipidi ključno vlogo pri ohranjanju možganske strukture in delovanja, s čimer vplivajo na kognitivne sposobnosti.
Posledice za staranje možganov:Raziskave o fosfolipidih vplivajo tudi na staranje možganov in nevrodegenerativna stanja. Študije kažejo, da spremembe v sestavi fosfolipidov in presnovi lahko prispevajo k starostnemu kognitivnemu upadu in nevrodegenerativnih boleznih, kot je Alzheimerjeva bolezen. Poleg tega se je fosfolipidna dopolnitev, zlasti s poudarkom na fosfatidilserinu, pokazala obljubo pri podpiranju zdravega staranja možganov in potencialno ublažitev kognitivnega upada, povezanega s staranjem. Te ugotovitve poudarjajo pomen fosfolipidov v kontekstu staranja možganov in kognitivne okvare, povezane s starostjo.
Vii. Klinične posledice in prihodnje smeri
A. Potencialne aplikacije za zdravje možganov in kognitivne funkcije
Vpliv fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivno delovanje ima daljnosežne posledice za potencialne aplikacije v kliničnih okoljih. Razumevanje vloge fosfolipidov pri podpori zdravju možganov odpira vrata za nove terapevtske intervencije in preventivne strategije, katerih namen je optimizirati kognitivno funkcijo in ublažiti kognitivni upad. Potencialne aplikacije vključujejo razvoj prehranskih intervencij na osnovi fosfolipidov, prilagojene režime dopolnjevanja in ciljne terapevtske pristope za posameznike, ki jim grozi kognitivna okvara. Poleg tega potencialna uporaba fosfolipidnih posegov pri podpori zdravju možganov in kognitivnih funkcij pri različnih kliničnih populacijah, vključno s starejšimi posamezniki, posamezniki z nevrodegenerativnimi boleznimi in tistimi s kognitivnimi primanjkljaji, obljublja za izboljšanje splošnih kognitivnih rezultatov.
B. Upoštevanje za nadaljnja raziskava in klinična preskušanja
Nadaljnja raziskava in klinična preskušanja so bistvenega pomena za izboljšanje našega razumevanja vpliva fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivno delovanje ter za preverjanje obstoječega znanja v učinkovite klinične intervencije. Prihodnje študije bi si morale prizadevati razjasniti mehanizme, ki temeljijo na učinkih fosfolipidov na zdravje možganov, vključno z njihovimi interakcijami z nevrotransmiterskimi sistemi, celičnimi signalnimi potmi in mehanizmi nevronske plastičnosti. Poleg tega so potrebna vzdolžna klinična preskušanja za oceno dolgoročnih učinkov fosfolipidnih posegov na kognitivno delovanje, staranje možganov in tveganje za nevrodegenerativna stanja. Upoštevanje nadaljnjih raziskav vključujejo tudi raziskovanje potencialnih sinergijskih učinkov fosfolipidov z drugimi bioaktivnimi spojinami, kot so omega-3 maščobne kisline, pri spodbujanju zdravja možganov in kognitivnih funkcij. Poleg tega lahko stratificirana klinična preskušanja, ki se osredotočajo na posebne populacije bolnikov, na primer posamezniki na različnih stopnjah kognitivne okvare, lahko dragocen vpogled v prilagojeno uporabo fosfolipidnih posegov.
C. Posledice za javno zdravje in izobraževanje
Posledice fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivne funkcije segajo na javno zdravje in izobraževanje, s potencialnimi vplivi na preventivne strategije, javnozdravstvene politike in izobraževalne pobude. Razširjenost znanja o vlogi fosfolipidov pri zdravju možganov in kognitivnih funkciji lahko obvešča javnozdravstvene kampanje, katerih cilj je spodbujati zdrave prehranske navade, ki podpirajo ustrezen vnos fosfolipidov. Poleg tega lahko izobraževalni programi, ki ciljajo na raznoliko populacijo, vključno s starejšimi odraslimi, skrbniki in zdravstvenimi delavci, lahko ozaveščajo o pomenu fosfolipidov pri ohranjanju kognitivne odpornosti in zmanjšanju tveganja za kognitivni upad. Poleg tega lahko integracija informacij o fosfolipidih, ki temeljijo na dokazih, v izobraževalne učne načrte za zdravstvene delavce, nutricioniste in vzgojitelje lahko izboljša razumevanje vloge prehrane v kognitivnem zdravju in opolnomoči posameznike, da sprejemajo informirane odločitve o njihovem kognitivnem dobrem počutju.
Viii. Zaključek
V času tega raziskovanja vpliva fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivno funkcijo se je pojavilo več ključnih točk. Prvič, fosfolipidi kot bistvene sestavine celičnih membran igrajo kritično vlogo pri ohranjanju strukturne in funkcionalne celovitosti možganov. Drugič, fosfolipidi prispevajo k kognitivni funkciji s podporo nevrotransmisije, sinaptično plastičnost in splošno zdravje možganov. Poleg tega so fosfolipidi, zlasti tisti, ki so bogati s polinenasičenimi maščobnimi kislinami, povezani z nevroprotektivnimi učinki in potencialnimi koristmi za kognitivno delovanje. Poleg tega lahko prehranski in življenjski dejavniki, ki vplivajo na fosfolipidno sestavo, vplivajo na zdravje možganov in kognitivno delovanje. Končno je razumevanje vpliva fosfolipidov na zdravje možganov ključnega pomena za razvoj ciljanih intervencij za spodbujanje kognitivne odpornosti in ublažitev tveganja za kognitivni upad.
Razumevanje vpliva fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivno funkcijo je izrednega pomena iz več razlogov. Prvič, takšno razumevanje ponuja vpogled v mehanizme, na katerih temelji kognitivna funkcija, ki ponuja priložnosti za razvoj ciljanih intervencij za podporo zdravju možganov in optimizacijo kognitivnih zmogljivosti v celotni življenjski dobi. Drugič, ker se globalna stara populacije in razširjenost kognitivnega upada, povezana s starostjo, povečujeta, razjasnitev vloge fosfolipidov pri kognitivnem staranju postaja vse bolj pomembna za spodbujanje zdravega staranja in ohranjanje kognitivne funkcije. Tretjič, potencialna spreminjanje fosfolipidne sestave s prehranskimi in življenjskimi intervencijami poudarja pomen ozaveščenosti in izobraževanja glede virov in koristi fosfolipidov pri podpori kognitivne funkcije. Poleg tega je razumevanje vpliva fosfolipidov na zdravje možganov bistvenega pomena za informiranje javnozdravstvenih strategij, kliničnih posegov in personaliziranih pristopov, katerih namen je spodbujati kognitivno odpornost in ublažitev kognitivnega upada.
V zaključku je vpliv fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivno delovanje večplastno in dinamično področje raziskav, ki ima pomembne posledice za javno zdravje, klinično prakso in počutje posameznika. Ker se naše razumevanje vloge fosfolipidov v kognitivni funkciji še naprej razvija, je bistvenega pomena prepoznati potencial ciljnih posegov in personaliziranih strategij, ki izkoriščajo prednosti fosfolipidov za spodbujanje kognitivne odpornosti skozi celotno življenjsko dobo. Z vključevanjem tega znanja v javnozdravstvene pobude, klinično prakso in izobraževanje lahko posameznikom opolnomočimo, da sprejemamo informirane odločitve, ki podpirajo zdravje možganov in kognitivne funkcije. Navsezadnje je spodbujanje celovitega razumevanja vpliva fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivno funkcijo obljubljalo izboljšanje kognitivnih rezultatov in spodbujanje zdravega staranja.
Sklicevanje:
1. Alberts, B. et al. (2002). Molekularna biologija celice (4. izd.). New York, NY: Garland Science.
2. Vance, JE, & Vance, DE (2008). Fosfolipidna biosinteza v celicah sesalcev. Biokemija in celična biologija, 86 (2), 129-145. https://doi.org/10.1139/o07-167
3. Svennerholm, L., & Vanier, MT (1973). Porazdelitev lipidov v človeškem živčnem sistemu. Ii. Lipidna sestava človeških možganov glede na starost, spol in anatomsko regijo. Možgani, 96 (4), 595-628. https://doi.org/10.1093/Brain/96.4.595
4. Agnati, LF, & Fuxe, K. (2000). Prenos glasnosti kot ključna značilnost ravnanja z informacijami v centralnem živčnem sistemu. Možna nova interpretativna vrednost Turingovega stroja B-tipa. Napredek v raziskavah možganov, 125, 3-19. https://doi.org/10.1016/S0079-6123(00)25003-X
5. Di Paolo, G., & De Camilli, P. (2006). Fosfoinositidi pri regulaciji celic in dinamiki membrane. Narava, 443 (7112), 651-657. https://doi.org/10.1038/nature05185
6. Markesbery, WR, & Lovell, MA (2007). Poškodbe lipidov, beljakovin, DNK in RNA pri blagi kognitivni okvari. Arhiv nevrologije, 64 (7), 954–956. https://doi.org/10.1001/archneur.64.7.954
7. Bazinet, RP, & Layé, S. (2014). Polinenasičene maščobne kisline in njihove presnovke v možganskem delu in bolezni. Nature Reviews Neuroscience, 15 (12), 771–785. https://doi.org/10.1038/nrn3820
8. Jäger, R., purpura, M., Geiss, KR, Weiß, M., Baumeister, J., Amatulli, F., & Kreider, RB (2007). Vpliv fosfatidilserina na delovanje golfa. Časopis za Mednarodno društvo za športno prehrano, 4 (1), 23. https://doi.org/10.1186/1550-2783-4-23
9. Cansev, M. (2012). Essential maščobne kisline in možgani: možne zdravstvene posledice. International Journal of Neuroscience, 116 (7), 921–945. https://doi.org/10.3109/00207454.2006.356874
10. Kidd, PM (2007). Omega-3 DHA in EPA za spoznanje, vedenje in razpoloženje: klinične ugotovitve in strukturno-funkcionalne sinergije s fosfolipidi celične membrane. Alternativni pregled medicine, 12 (3), 207–227.
11. Lukiw, WJ, & Bazan, Ng (2008). Docosaheksaenojska kislina in starajoči se možgani. Journal of Nutrition, 138 (12), 2510-2514. https://doi.org/10.3945/jn.108.100354
12. Hirayama, S., Terasawa, K., Rabeler, R., Hirayama, T., Inoue, T., & Tatsumi, Y. (2006). Vpliv dajanja fosfatidilserina na spomin in simptome motnje hiperaktivnosti, ki ustreza pozornosti: randomizirano, dvojno slepo, s placebom nadzorovano klinično preskušanje. Časopis za prehrano in dietetiko Human, 19 (2), 111-119. https://doi.org/10.1111/j.1365-277x.2006.00610.x
13. Hirayama, S., Terasawa, K., Rabeler, R., Hirayama, T., Inoue, T., & Tatsumi, Y. (2006). Vpliv dajanja fosfatidilserina na spomin in simptome motnje hiperaktivnosti, ki ustreza pozornosti: randomizirano, dvojno slepo, s placebom nadzorovano klinično preskušanje. Časopis za prehrano in dietetiko Human, 19 (2), 111-119. https://doi.org/10.1111/j.1365-277x.2006.00610.x
14. Kidd, PM (2007). Omega-3 DHA in EPA za spoznanje, vedenje in razpoloženje: klinične ugotovitve in strukturno-funkcionalne sinergije s fosfolipidi celične membrane. Alternativni pregled medicine, 12 (3), 207–227.
15. Lukiw, WJ, & Bazan, Ng (2008). Docosaheksaenojska kislina in starajoči se možgani. Journal of Nutrition, 138 (12), 2510-2514. https://doi.org/10.3945/jn.108.100354
16. Cederholm, T., Salem, N., Palmblad, J. (2013). ω-3 maščobne kisline pri preprečevanju kognitivnega upada pri ljudeh. Napredek v prehrani, 4 (6), 672–676. https://doi.org/10.3945/an.113.004556
17. Fabelo, N., Martín, V., Santpere, G., Marín, R., Torrent, L., Ferrer, I., Díaz, M. (2011). Hude spremembe v lipidni sestavi čelnih korteksnih lipidnih splavov iz Parkinsonove bolezni in naključnih 18. Parkinsonova bolezen. Molekularna medicina, 17 (9-10), 1107-1118. https://doi.org/10.2119/molmed.2011.00137
19. Kanoski, SE in Davidson, TL (2010). Različni vzorci okvare spomina spremljajo kratkoročno in dolgoročno vzdrževanje na visokoenergetski prehrani. Časopis za eksperimentalno psihologijo: procesi vedenja živali, 36 (2), 313–319. https://doi.org/10.1037/a0017318
Čas objave: dec-26-2023
