Novice - Vpliv fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivne funkcije

Razkrivanje znanosti o fosfolipidih. Celovit pregled17

Razkrivanje znanosti o fosfolipidih. Celovit pregled16

I. Uvod
Fosfolipidi so bistvene sestavine celičnih membran in igrajo ključno vlogo pri ohranjanju strukturne celovitosti in delovanja možganskih celic. Tvorijo lipidni dvosloj, ki obdaja in ščiti nevrone in druge celice v možganih ter prispeva k splošni funkcionalnosti centralnega živčnega sistema. Poleg tega so fosfolipidi vključeni v različne signalne poti in procese nevrotransmisije, ki so ključni za delovanje možganov.

Zdravje možganov in kognitivne funkcije so temeljnega pomena za splošno dobro počutje in kakovost življenja. Duševni procesi, kot so spomin, pozornost, reševanje problemov in odločanje, so sestavni del vsakodnevnega delovanja in so odvisni od zdravja in pravilnega delovanja možganov. S staranjem postaja ohranjanje kognitivnih funkcij vedno bolj pomembno, zaradi česar je preučevanje dejavnikov, ki vplivajo na zdravje možganov, ključnega pomena za obravnavanje s starostjo povezanega kognitivnega upada in kognitivnih motenj, kot je demenca.

Namen te študije je raziskati in analizirati vpliv fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivne funkcije. Z raziskovanjem vloge fosfolipidov pri ohranjanju zdravja možganov in podpiranju kognitivnih procesov želi ta študija zagotoviti globlje razumevanje odnosa med fosfolipidi in delovanjem možganov. Poleg tega bo študija ocenila morebitne posledice za intervencije in zdravljenja, namenjena ohranjanju in krepitvi zdravja možganov in kognitivnih funkcij.

II. Razumevanje fosfolipidov

A. Opredelitev fosfolipidov:
Fosfolipidiso razred lipidov, ki so glavna sestavina vseh celičnih membran, vključno s tistimi v možganih. Sestavljeni so iz molekule glicerola, dveh maščobnih kislin, fosfatne skupine in polarne glavne skupine. Za fosfolipide je značilna amfifilna narava, kar pomeni, da imajo tako hidrofilne (ki privabljajo vodo) kot hidrofobne (ki odbijajo vodo) regije. Ta lastnost omogoča fosfolipidom, da tvorijo lipidne dvosloje, ki služijo kot strukturna osnova celičnih membran in zagotavljajo pregrado med notranjostjo celice in njenim zunanjim okoljem.

B. Vrste fosfolipidov v možganih:
Možgani vsebujejo več vrst fosfolipidov, med katerimi jih je največfosfatidilholin, fosfatidiletanolamin,fosfatidilserinin sfingomielin. Ti fosfolipidi prispevajo k edinstvenim lastnostim in funkcijam membran možganskih celic. Na primer, fosfatidilholin je bistvena sestavina membran živčnih celic, medtem ko fosfatidilserin sodeluje pri prenosu signala in sproščanju nevrotransmiterjev. Sfingomielin, še en pomemben fosfolipid, ki ga najdemo v možganskem tkivu, igra vlogo pri ohranjanju celovitosti mielinskih ovojnic, ki izolirajo in ščitijo živčna vlakna.

C. Struktura in funkcija fosfolipidov:
Struktura fosfolipidov je sestavljena iz hidrofilne fosfatne glavne skupine, vezane na molekulo glicerola, in dveh hidrofobnih repov maščobne kisline. Ta amfifilna struktura omogoča fosfolipidom, da tvorijo lipidne dvosloje, pri čemer so hidrofilne glave obrnjene navzven in hidrofobni repi obrnjeni navznoter. Ta razporeditev fosfolipidov zagotavlja osnovo za model tekočega mozaika celičnih membran, ki omogoča selektivno prepustnost, potrebno za celično delovanje. Funkcionalno imajo fosfolipidi ključno vlogo pri ohranjanju celovitosti in funkcionalnosti membran možganskih celic. Prispevajo k stabilnosti in pretočnosti celičnih membran, olajšajo transport molekul skozi membrano ter sodelujejo pri celični signalizaciji in komunikaciji. Poleg tega so bile posebne vrste fosfolipidov, kot je fosfatidilserin, povezane s kognitivnimi funkcijami in spominskimi procesi, kar poudarja njihov pomen za zdravje možganov in kognitivno funkcijo.

III. Vpliv fosfolipidov na zdravje možganov

A. Vzdrževanje strukture možganskih celic:
Fosfolipidi igrajo ključno vlogo pri ohranjanju strukturne celovitosti možganskih celic. Kot glavna sestavina celičnih membran fosfolipidi zagotavljajo temeljni okvir za arhitekturo in funkcionalnost nevronov in drugih možganskih celic. Fosfolipidni dvosloj tvori prožno in dinamično pregrado, ki ločuje notranje okolje možganskih celic od zunanjega okolja ter uravnava vstop in izstop molekul in ionov. Ta strukturna celovitost je ključnega pomena za pravilno delovanje možganskih celic, saj omogoča vzdrževanje znotrajcelične homeostaze, komunikacijo med celicami in prenos nevronskih signalov.

B. Vloga pri nevrotransmisiji:
Fosfolipidi pomembno prispevajo k procesu nevrotransmisije, ki je bistvena za različne kognitivne funkcije, kot so učenje, spomin in regulacija razpoloženja. Nevronska komunikacija temelji na sproščanju, širjenju in sprejemanju nevrotransmiterjev prek sinaps, fosfolipidi pa so neposredno vključeni v te procese. Na primer, fosfolipidi služijo kot prekurzorji za sintezo nevrotransmiterjev in modulirajo aktivnost nevrotransmiterjev receptorjev in prenašalcev. Fosfolipidi vplivajo tudi na fluidnost in prepustnost celičnih membran, vplivajo na eksocitozo in endocitozo veziklov, ki vsebujejo nevrotransmiterje, in na regulacijo sinaptičnega prenosa.

C. Zaščita pred oksidativnim stresom:
Možgani so še posebej občutljivi na oksidativne poškodbe zaradi visoke porabe kisika, visokih ravni polinenasičenih maščobnih kislin in relativno nizkih ravni antioksidativnih obrambnih mehanizmov. Fosfolipidi kot glavne sestavine membran možganskih celic prispevajo k obrambi pred oksidativnim stresom tako, da delujejo kot tarče in rezervoarji za molekule antioksidantov. Fosfolipidi, ki vsebujejo antioksidativne spojine, kot je vitamin E, igrajo ključno vlogo pri zaščiti možganskih celic pred peroksidacijo lipidov in ohranjanju celovitosti in fluidnosti membran. Poleg tega fosfolipidi služijo tudi kot signalne molekule v celičnih odzivnih poteh, ki preprečujejo oksidativni stres in spodbujajo preživetje celic.

IV. Vpliv fosfolipidov na kognitivne funkcije

A. Opredelitev fosfolipidov:
Fosfolipidi so razred lipidov, ki so glavna sestavina vseh celičnih membran, vključno s tistimi v možganih. Sestavljeni so iz molekule glicerola, dveh maščobnih kislin, fosfatne skupine in polarne glavne skupine. Za fosfolipide je značilna amfifilna narava, kar pomeni, da imajo tako hidrofilne (ki privabljajo vodo) kot hidrofobne (ki odbijajo vodo) regije. Ta lastnost omogoča fosfolipidom, da tvorijo lipidne dvosloje, ki služijo kot strukturna osnova celičnih membran in zagotavljajo pregrado med notranjostjo celice in njenim zunanjim okoljem.

B. Vrste fosfolipidov v možganih:
Možgani vsebujejo več vrst fosfolipidov, med katerimi je največ fosfatidilholina, fosfatidiletanolamina, fosfatidilserina in sfingomielina. Ti fosfolipidi prispevajo k edinstvenim lastnostim in funkcijam membran možganskih celic. Na primer, fosfatidilholin je bistvena sestavina membran živčnih celic, medtem ko fosfatidilserin sodeluje pri prenosu signala in sproščanju nevrotransmiterjev. Sfingomielin, še en pomemben fosfolipid, ki ga najdemo v možganskem tkivu, igra vlogo pri ohranjanju celovitosti mielinskih ovojnic, ki izolirajo in ščitijo živčna vlakna.

V. Dejavniki, ki vplivajo na ravni fosfolipidov

A. Prehranski viri fosfolipidov
Fosfolipidi so bistvene sestavine zdrave prehrane in jih lahko pridobimo iz različnih virov hrane. Primarni prehranski viri fosfolipidov vključujejo jajčne rumenjake, sojo, organsko meso in nekatere morske sadeže, kot so sled, skuša in losos. Jajčni rumenjaki so še posebej bogati s fosfatidilholinom, enim najpogostejših fosfolipidov v možganih in predhodnikom nevrotransmiterja acetilholina, ki je ključen za spomin in kognitivne funkcije. Poleg tega je soja pomemben vir fosfatidilserina, drugega pomembnega fosfolipida z ugodnimi učinki na kognitivne funkcije. Zagotavljanje uravnoteženega vnosa teh prehranskih virov lahko prispeva k ohranjanju optimalnih ravni fosfolipidov za zdravje možganov in kognitivne funkcije.

B. Življenjski slog in okoljski dejavniki
Življenjski slog in okoljski dejavniki lahko pomembno vplivajo na raven fosfolipidov v telesu. Na primer, kronični stres in izpostavljenost okoljskim toksinom lahko povzročita povečano proizvodnjo vnetnih molekul, ki vplivajo na sestavo in celovitost celičnih membran, vključno s tistimi v možganih. Poleg tega lahko dejavniki življenjskega sloga, kot so kajenje, čezmerno uživanje alkohola in prehrana z visoko vsebnostjo transmaščob in nasičenih maščob, negativno vplivajo na presnovo in delovanje fosfolipidov. Nasprotno pa lahko redna telesna dejavnost in prehrana, bogata z antioksidanti, omega-3 maščobnimi kislinami in drugimi bistvenimi hranili, spodbujata zdrave ravni fosfolipidov ter podpirata zdravje možganov in kognitivne funkcije.

C. Možnost dopolnitve
Glede na pomen fosfolipidov pri zdravju možganov in kognitivnih funkcijah narašča zanimanje za možnost dodajanja fosfolipidov za podporo in optimizacijo ravni fosfolipidov. Fosfolipidne dodatke, zlasti tiste, ki vsebujejo fosfatidilserin in fosfatidilholin, pridobljena iz virov, kot so sojin lecitin in morski fosfolipidi, so proučevali glede njihovih učinkov na izboljšanje kognitivnih sposobnosti. Klinična preskušanja so pokazala, da lahko dodajanje fosfolipidov izboljša spomin, pozornost in hitrost obdelave pri mladih in starejših odraslih. Poleg tega so fosfolipidni dodatki v kombinaciji z omega-3 maščobnimi kislinami pokazali sinergistične učinke pri spodbujanju zdravega staranja možganov in kognitivnih funkcij.

VI. Raziskovalne študije in ugotovitve

A. Pregled ustreznih raziskav o fosfolipidih in zdravju možganov
Fosfolipidi, glavne strukturne komponente celičnih membran, igrajo pomembno vlogo pri zdravju možganov in kognitivni funkciji. Raziskave o vplivu fosfolipidov na zdravje možganov so se osredotočile na njihovo vlogo pri sinaptični plastičnosti, delovanju nevrotransmiterjev in splošni kognitivni uspešnosti. Študije so preučevale učinke prehranskih fosfolipidov, kot sta fosfatidilholin in fosfatidilserin, na kognitivne funkcije in zdravje možganov tako na živalskih modelih kot na ljudeh. Poleg tega so raziskave raziskale potencialne koristi dodajanja fosfolipidov pri spodbujanju kognitivnega izboljšanja in podpiranju staranja možganov. Poleg tega so nevroslikovne študije zagotovile vpogled v razmerja med fosfolipidi, strukturo možganov in funkcionalno povezljivostjo ter osvetlile mehanizme, na katerih temelji vpliv fosfolipidov na zdravje možganov.

B. Ključne ugotovitve in zaključki študij
Kognitivno izboljšanje:Več študij je poročalo, da lahko prehranski fosfolipidi, zlasti fosfatidilserin in fosfatidilholin, izboljšajo različne vidike kognitivnih funkcij, vključno s spominom, pozornostjo in hitrostjo obdelave. V randomiziranem, dvojno slepem, s placebom nadzorovanem kliničnem preskušanju je bilo ugotovljeno, da dodatek fosfatidilserina izboljša spomin in simptome motnje pozornosti in hiperaktivnosti pri otrocih, kar kaže na potencialno terapevtsko uporabo za izboljšanje kognitivnih sposobnosti. Podobno so fosfolipidni dodatki v kombinaciji z omega-3 maščobnimi kislinami pokazali sinergistične učinke pri spodbujanju kognitivnih zmogljivosti pri zdravih posameznikih v različnih starostnih skupinah. Te ugotovitve poudarjajo potencial fosfolipidov kot kognitivnih ojačevalcev.

Zgradba in delovanje možganov: Nevroslikarske študije so dokazale povezavo med fosfolipidi in strukturo možganov ter funkcionalno povezanost. Študije magnetne resonančne spektroskopije so na primer pokazale, da so ravni fosfolipidov v določenih predelih možganov povezane s kognitivnim delovanjem in s starostjo povezanim kognitivnim upadom. Poleg tega so študije difuzijskega tenzorskega slikanja pokazale vpliv fosfolipidne sestave na celovitost bele snovi, kar je ključnega pomena za učinkovito nevronsko komunikacijo. Te ugotovitve kažejo, da imajo fosfolipidi ključno vlogo pri ohranjanju možganske strukture in delovanja ter s tem vplivajo na kognitivne sposobnosti.

Posledice za staranje možganov:Raziskave fosfolipidov vplivajo tudi na staranje možganov in nevrodegenerativna stanja. Študije so pokazale, da lahko spremembe v fosfolipidni sestavi in metabolizmu prispevajo k s starostjo povezanim kognitivnim upadom in nevrodegenerativnim boleznim, kot je Alzheimerjeva bolezen. Poleg tega je dodajanje fosfolipidov, zlasti s poudarkom na fosfatidilserinu, obetavno podpiralo zdravo staranje možganov in potencialno ublažilo kognitivni upad, povezan s staranjem. Te ugotovitve poudarjajo pomen fosfolipidov v kontekstu staranja možganov in s starostjo povezanih kognitivnih motenj.

VII. Klinične posledice in prihodnje usmeritve

A. Potencialne uporabe za zdravje možganov in kognitivne funkcije
Vpliv fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivne funkcije ima daljnosežne posledice za morebitno uporabo v kliničnih okoljih. Razumevanje vloge fosfolipidov pri podpiranju zdravja možganov odpira vrata novim terapevtskim posegom in preventivnim strategijam, katerih cilj je optimizacija kognitivnih funkcij in ublažitev kognitivnega upada. Potencialne uporabe vključujejo razvoj prehranskih posegov na osnovi fosfolipidov, prilagojenih režimov dopolnjevanja in ciljnih terapevtskih pristopov za posameznike, pri katerih obstaja tveganje za kognitivno okvaro. Poleg tega potencialna uporaba posegov na osnovi fosfolipidov pri podpiranju zdravja možganov in kognitivnih funkcij pri različnih kliničnih populacijah, vključno s starejšimi posamezniki, posamezniki z nevrodegenerativnimi boleznimi in tistimi s kognitivnimi primanjkljaji, obeta izboljšanje splošnih kognitivnih rezultatov.

B. Premisleki za nadaljnje raziskave in klinična preskušanja
Nadaljnje raziskave in klinična preskušanja so bistvenega pomena za izboljšanje našega razumevanja vpliva fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivne funkcije ter za prenos obstoječega znanja v učinkovite klinične posege. Prihodnje študije bi morale stremeti k razjasnitvi mehanizmov, na katerih temeljijo učinki fosfolipidov na zdravje možganov, vključno z njihovimi interakcijami s sistemi nevrotransmiterjev, celičnimi signalnimi potmi in mehanizmi nevralne plastičnosti. Poleg tega so potrebna longitudinalna klinična preskušanja za oceno dolgoročnih učinkov fosfolipidnih posegov na kognitivne funkcije, staranje možganov in tveganje za nevrodegenerativne bolezni. Premisleki za nadaljnje raziskave vključujejo tudi raziskovanje možnih sinergijskih učinkov fosfolipidov z drugimi bioaktivnimi spojinami, kot so omega-3 maščobne kisline, pri spodbujanju zdravja možganov in kognitivnih funkcij. Poleg tega lahko stratificirana klinična preskušanja, ki se osredotočajo na specifične populacije bolnikov, kot so posamezniki na različnih stopnjah kognitivne okvare, zagotovijo dragocen vpogled v prilagojeno uporabo fosfolipidnih posegov.

C. Posledice za javno zdravje in izobraževanje
Posledice fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivne funkcije segajo v javno zdravje in izobraževanje, z možnimi vplivi na preventivne strategije, politike javnega zdravja in izobraževalne pobude. Razširjanje znanja o vlogi fosfolipidov pri zdravju možganov in kognitivni funkciji lahko prispeva k kampanjam javnega zdravja, katerih cilj je spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad, ki podpirajo ustrezen vnos fosfolipidov. Poleg tega lahko izobraževalni programi, namenjeni različnim populacijam, vključno s starejšimi odraslimi, negovalci in zdravstvenimi delavci, povečajo ozaveščenost o pomenu fosfolipidov pri ohranjanju kognitivne odpornosti in zmanjšanju tveganja za kognitivni upad. Poleg tega lahko vključitev na dokazih temelječih informacij o fosfolipidih v izobraževalne programe za zdravstvene delavce, nutricioniste in vzgojitelje izboljša razumevanje vloge prehrane pri kognitivnem zdravju in posameznikom omogoči sprejemanje premišljenih odločitev glede njihovega kognitivnega dobrega počutja.

VIII. Zaključek

Med tem raziskovanjem vpliva fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivne funkcije se je pojavilo več ključnih točk. Prvič, fosfolipidi kot bistvene sestavine celičnih membran igrajo ključno vlogo pri ohranjanju strukturne in funkcionalne celovitosti možganov. Drugič, fosfolipidi prispevajo h kognitivni funkciji s podpiranjem nevrotransmisije, sinaptične plastičnosti in splošnega zdravja možganov. Poleg tega so bili fosfolipidi, zlasti tisti, bogati s večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, povezani z nevroprotektivnimi učinki in potencialnimi koristmi za kognitivno delovanje. Poleg tega lahko dejavniki prehrane in življenjskega sloga, ki vplivajo na sestavo fosfolipidov, vplivajo na zdravje možganov in kognitivne funkcije. Končno je razumevanje vpliva fosfolipidov na zdravje možganov ključnega pomena za razvoj ciljno usmerjenih posegov za spodbujanje kognitivne odpornosti in ublažitev tveganja kognitivnega upada.

Razumevanje vpliva fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivne funkcije je izjemnega pomena iz več razlogov. Prvič, takšno razumevanje zagotavlja vpogled v mehanizme, na katerih temelji kognitivna funkcija, in ponuja priložnosti za razvoj ciljno usmerjenih posegov za podporo zdravja možganov in optimizacijo kognitivne uspešnosti skozi celotno življenjsko dobo. Drugič, ko se svetovna populacija stara in razširjenost s starostjo povezanega kognitivnega upada narašča, postaja pojasnjevanje vloge fosfolipidov pri kognitivnem staranju vse bolj pomembno za spodbujanje zdravega staranja in ohranjanje kognitivnih funkcij. Tretjič, potencialna spremenljivost fosfolipidne sestave s prehranskimi in življenjskimi posegi poudarja pomen ozaveščenosti in izobraževanja o virih in koristih fosfolipidov pri podpiranju kognitivnih funkcij. Poleg tega je razumevanje vpliva fosfolipidov na zdravje možganov bistvenega pomena za obveščanje o strategijah javnega zdravja, kliničnih posegih in prilagojenih pristopih, katerih cilj je spodbujanje kognitivne odpornosti in ublažitev kognitivnega upada.

Skratka, vpliv fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivne funkcije je večplastno in dinamično področje raziskav s pomembnimi posledicami za javno zdravje, klinično prakso in dobro počutje posameznika. Ker se naše razumevanje vloge fosfolipidov v kognitivni funkciji še naprej razvija, je bistvenega pomena prepoznati potencial ciljno usmerjenih posegov in prilagojenih strategij, ki izkoriščajo prednosti fosfolipidov za spodbujanje kognitivne odpornosti skozi celotno življenjsko dobo. Z integracijo tega znanja v javnozdravstvene pobude, klinično prakso in izobraževanje lahko posameznike opolnomočimo, da sprejemajo ozaveščene odločitve, ki podpirajo zdravje možganov in kognitivne funkcije. Navsezadnje je spodbujanje celovitega razumevanja vpliva fosfolipidov na zdravje možganov in kognitivne funkcije obetavno za izboljšanje kognitivnih rezultatov in spodbujanje zdravega staranja.

Referenca:
1. Alberts, B., et al. (2002). Molekularna biologija celice (4. izdaja). New York, NY: Garland Science.
2. Vance, JE in Vance, DE (2008). Biosinteza fosfolipidov v celicah sesalcev. Biokemija in celična biologija, 86 (2), 129-145. https://doi.org/10.1139/O07-167
3. Svennerholm, L. in Vanier, MT (1973). Porazdelitev lipidov v človeškem živčnem sistemu. II. Lipidna sestava človeških možganov glede na starost, spol in anatomsko regijo. Brain, 96 (4), 595-628. https://doi.org/10.1093/brain/96.4.595
4. Agnati, LF in Fuxe, K. (2000). Prenos glasnosti kot ključna značilnost obdelave informacij v centralnem živčnem sistemu. Možna nova interpretativna vrednost Turingovega stroja tipa B. Napredek v raziskavah možganov, 125, 3-19. https://doi.org/10.1016/S0079-6123(00)25003-X
5. Di Paolo, G. in De Camilli, P. (2006). Fosfoinozitidi v celični regulaciji in membranski dinamiki. Narava, 443 (7112), 651-657. https://doi.org/10.1038/nature05185
6. Markesbery, WR in Lovell, MA (2007). Poškodbe lipidov, beljakovin, DNA in RNA pri blagi kognitivni motnji. Archives of Neurology, 64 (7), 954-956. https://doi.org/10.1001/archneur.64.7.954
7. Bazinet, RP in Layé, S. (2014). Polinenasičene maščobne kisline in njihovi metaboliti pri delovanju in boleznih možganov. Nature Reviews Neuroscience, 15 (12), 771-785. https://doi.org/10.1038/nrn3820
8. Jäger, R., Purpura, M., Geiss, KR, Weiß, M., Baumeister, J., Amatulli, F., & Kreider, RB (2007). Vpliv fosfatidilserina na uspešnost golfa. Journal of the International Society of Sports Nutrition, 4(1), 23. https://doi.org/10.1186/1550-2783-4-23
9. Cansev, M. (2012). Esencialne maščobne kisline in možgani: možne zdravstvene posledice. International Journal of Neuroscience, 116(7), 921-945. https://doi.org/10.3109/00207454.2006.356874
10. Kidd, PM (2007). Omega-3 DHA in EPA za kognicijo, vedenje in razpoloženje: klinične ugotovitve in strukturno-funkcionalne sinergije s fosfolipidi celične membrane. Pregled alternativne medicine, 12 (3), 207-227.
11. Lukiw, WJ in Bazan, NG (2008). Dokozaheksaenojska kislina in starajoči se možgani. Journal of Nutrition, 138 (12), 2510-2514. https://doi.org/10.3945/jn.108.100354
12. Hirayama, S., Terasawa, K., Rabeler, R., Hirayama, T., Inoue, T., & Tatsumi, Y. (2006). Vpliv dajanja fosfatidilserina na spomin in simptome motnje hiperaktivnosti s pomanjkanjem pozornosti: randomizirano, dvojno slepo, s placebom kontrolirano klinično preskušanje. Journal of Human Nutrition and Dietetics, 19(2), 111-119. https://doi.org/10.1111/j.1365-277X.2006.00610.x
13. Hirayama, S., Terasawa, K., Rabeler, R., Hirayama, T., Inoue, T., & Tatsumi, Y. (2006). Vpliv dajanja fosfatidilserina na spomin in simptome motnje hiperaktivnosti s pomanjkanjem pozornosti: randomizirano, dvojno slepo, s placebom kontrolirano klinično preskušanje. Journal of Human Nutrition and Dietetics, 19(2), 111-119. https://doi.org/10.1111/j.1365-277X.2006.00610.x
14. Kidd, PM (2007). Omega-3 DHA in EPA za kognicijo, vedenje in razpoloženje: klinične ugotovitve in strukturno-funkcionalne sinergije s fosfolipidi celične membrane. Pregled alternativne medicine, 12 (3), 207-227.
15. Lukiw, WJ in Bazan, NG (2008). Dokozaheksaenojska kislina in starajoči se možgani. Journal of Nutrition, 138 (12), 2510-2514. https://doi.org/10.3945/jn.108.100354
16. Cederholm, T., Salem, N., Palmblad, J. (2013). ω-3 maščobne kisline pri preprečevanju kognitivnega upada pri ljudeh. Napredek v prehrani, 4 (6), 672-676. https://doi.org/10.3945/an.113.004556
17. Fabelo, N., Martín, V., Santpere, G., Marín, R., Torrent, L., Ferrer, I., Díaz, M. (2011). Hude spremembe lipidne sestave lipidnih splavov čelnega korteksa zaradi Parkinsonove bolezni in naključne 18. Parkinsonove bolezni. Molekularna medicina, 17 (9-10), 1107-1118. https://doi.org/10.2119/molmed.2011.00137
19. Kanoski, SE, in Davidson, TL (2010). Kratkoročno in dolgotrajno vzdrževanje visokoenergijske diete spremljajo različni vzorci motenj spomina. Journal of Experimental Psychology: Animal Behavior Processes, 36(2), 313-319. https://doi.org/10.1037/a0017318