Antocianini in proantocianidini sta dva razreda rastlinskih spojin, ki so pritegnile pozornost zaradi njihovih potencialnih zdravstvenih koristi in antioksidativnih lastnosti. Čeprav imajo nekatere podobnosti, imajo tudi različne razlike glede na svojo kemijsko strukturo, vire in potencialne učinke na zdravje. Razumevanje razlike med tema dvema spojinama lahko omogoči dragocen vpogled v njihove edinstvene vloge pri spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni.
Antocianiniso v vodotopni pigmenti, ki pripadajo flavonoidni skupini spojin. Odgovorni so za rdeče, vijolične in modre barve v številnih sadju, zelenjavi in rožah. Običajni viri hrane antocianinov vključujejo jagode (kot so borovnice, jagode in maline), rdeče zelje, rdeče grozdje in jajčevci. Antocianini so znani po svojih antioksidativnih lastnostih, ki pomagajo zaščititi celice pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. Študije kažejo, da imajo lahko antocianini potencialne koristi za zdravje, kot so zmanjšanje tveganja za srčno -žilne bolezni, izboljšanje kognitivne funkcije in zaščito pred določenimi vrstami raka.
Po drugi strani,proantocianidiniso razred flavonoidnih spojin, znanih tudi kot kondenzirani tanini. Najdemo jih v različnih rastlinskih živilih, vključno z grozdjem, jabolkami, kakavom in nekaterimi vrstami oreščkov. Proantocianidini so znani po svoji sposobnosti vezave na beljakovine, kar jim daje potencialne koristi za zdravje, kot so podpiranje srčno -žilnega zdravja, spodbujanje zdravja kože in zaščito pred oksidativnim stresom. Proantocianidini so prepoznani tudi zaradi svoje vloge pri spodbujanju zdravja sečil, saj preprečujejo adhezijo nekaterih bakterij na oblogo sečil.
Ena ključnih razlik med antocianini in proantocianidini je v njihovi kemijski strukturi. Antocianini so glikozidi antocianidinov, kar pomeni, da so sestavljeni iz molekule antocianidina, pritrjene na molekulo sladkorja. Antocianidini so aglikonske oblike antocianinov, kar pomeni, da so ne-sugarjev del molekule. V nasprotju s tem so proantocianidini polimeri Flavan-3-OLS, ki so sestavljeni iz katehinskih in epikatehinskih enot, povezanih skupaj. Ta strukturna razlika prispeva k spremembam v njihovih fizikalnih in kemijskih lastnostih ter njihovih bioloških aktivnosti.
Druga pomembna razlika med antocianini in proantocianidini je njihova stabilnost in biološko uporabnost. Antocianini so razmeroma nestabilne spojine, ki jih je mogoče enostavno razgraditi s faktorji, kot so spremembe toplote, svetlobe in pH. To lahko vpliva na njihovo biološko uporabnost in potencialne koristi za zdravje. Po drugi strani so proantocianidini stabilnejši in odporni na razgradnjo, kar lahko prispeva k njihovi višji biološki uporabnosti in biološki aktivnosti v telesu.
Glede na koristi za zdravje so bili antocianini in proantocianidini preučeni za njihove potencialne vloge pri preprečevanju kroničnih bolezni in spodbujanju splošnega zdravja. Antocianini so bili povezani z protivnetnimi, protirakavimi in nevroprotektivnimi učinki, pa tudi s kardiovaskularnimi koristmi, kot sta izboljšanje delovanja krvnih žil in zmanjšanje tveganja za aterosklerozo. Proantocianidini so bili raziskani zaradi svojih antioksidativnih, protivnetnih in protimikrobnih lastnosti, pa tudi njihov potencial za podporo srčno-žilnemu zdravju, izboljšanje elastičnosti kože in zaščito pred kognitivnim upadom, povezanim s starostjo.
Pomembno je opozoriti, da se učinki antocianinov in proantocianidinov na zdravje še vedno aktivno raziskujejo, potrebnih je več raziskav, da se v celoti razumejo njihove mehanizme delovanja in potencialne terapevtske uporabe. Poleg tega se lahko biološka uporabnost in presnova teh spojin v človeškem telesu razlikujeta glede na dejavnike, kot so posamezne razlike, matrica hrane in metode predelave.
Za zaključek sta antocianini in proantocianidini dva razreda rastlinskih spojin, ki nudijo številne potencialne zdravstvene koristi zaradi svojih antioksidantnih in bioaktivnih lastnosti. Medtem ko imajo nekatere podobnosti glede na svoje antioksidativne učinke in potencialne koristi za zdravje, imajo tudi različne razlike v svoji kemijski strukturi, virih, stabilnosti in biološki uporabnosti. Razumevanje edinstvenih značilnosti teh spojin nam lahko pomaga ceniti njihovo raznoliko vlogo pri spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni.
Reference:
Wallace TC, Giusti Mm. Antocianini. Adv Nutr. 2015; 6 (5): 620-2.
Bagchi D, Bagchi M, Stohs SJ in sod. Prosti radikali in izvleček proantocianidina grozdnega semena: pomen pri zdravju ljudi in preprečevanju bolezni. Toksikologija. 2000; 148 (2-3): 187–97.
Cassidy A, O'Reilly éj, Kay C et al. Običajni vnos flavonoidnih podrazredov in hipertenzije pri odraslih. Am J Clin Nutr. 2011; 93 (2): 338–47.
Manach C, Scalbert A, Morand C, Rémésy C, Jiménez L. Polifenoli: Viri hrane in biološka uporabnost. Am J Clin Nutr. 2004; 79 (5): 727–47.
Čas objave: maj-15-2024
